Википедија

Johan Nestroj

Johann Nestroy (1801-1862), аустријски позоришни глумац и драматург

Johan Nepomuk Eduard Ambrozije Nestroj (nem. Johann Nepomuk Eduard Ambrosius Nestroy; Beč, 7. decembar 1801 — Grac, 25. maj 1862) bio je pevač, glumac i dramaturg u periodu bidermajera. Učestvovao je u revolucijama 1848. i njegovo delo odražava novi liberalni duh koji se tada širio Evropom.[1]

Johan Nestroj
Johan Nestroj snimljen pre 1862. godine
Puno imeJohann Nepomuk Eduard Ambrosius Nestroy
Datum rođenja(1801-12-01)1. decembar 1801.
Mesto rođenjaBeč, Austrijsko carstvo
Datum smrti25. maj 1862.(1862-05-25) (60 god.)
Mesto smrtiGrac, Austrijsko carstvo
ZanimanjeOperski pevač,
glumac,
dramaturg
EraBidermajer
Značajni radoviTri bekrije,
Talisman
Veb-sajtwww.nestroy.at
Johan Nestroj na slici Franca Šrocberga (1834)
Nestroj sa Karlom Trojmanom i Vencelom Šolcom u Tri bekrije (nem. Der böse Geist Lumpazivagabundus; 1833)

Karijera uredi

Nestroj je rođen u Beču, gde je studirao prava od 1817. do 1822. godine, pre nego što je napustio studije da bi postao pevač. Pridružio se Pozorištu na Kerntnertor, gde mu je prva uloga bila uloga Sarastra u Čarobnoj fruli 24. avgusta 1822. Posle godinu dana pevanja u Beču, odlazi u Amsterdam, gde dve godine peva kao bariton u tamošnjem Nemačkom pozorištu. Od 1825. do 1831. prihvatio je angažmane da peva i glumi u Brnu, Gracu, Bratislavi, Klagenfurtu, Beču i Lavovu. Potom se vratio u rodni Beč gde je počeo da piše drame.

Nestrojeva karijera dramskog pisca bila je momentalni uspeh: njegova drama Tri bekrije (nem. Der böse Geist Lumpazivagabundus) iz 1833. godine mu je donela status vodeće ličnosti austrijske kulture i društva. Nestroj je nasledio Ferdinanda Rajmunda kao vodeći glumac-dramaturg u Narodnom pozorištu u Beču.[2]

Dok se Rajmund koncentrisao na romantične i magične fantazije, Nestroj je koristio komediju za parodiju i kritiku. Radeći u vreme konzervativnog ministra Klemensa fon Meterniha, morao je pažljivo da sastavlja svoje drame kako bi zaobišao strogu cenzuru. Nestrojevo interesovanje za igru reči bilo je legendarno, a njegovi likovi su često mešali bečki nemački sa pokušajima „obrazovanijeg“ govora (nem. Hoch Deutsch). Muzika je imala važnu ulogu u razrađivanju Nestrojevih tema i intenziviranju zapleta.[3]

 
Talisman, 1840: vrhunska scena kada glavni muški glumac skida periku da bi otkrio svoju crvenu kosu

Nestroj je umro je u Gracu 1862. godine.

Sahranjen je u Središnjem bečkom groblju (Grupa 32 A, Broj 6).[4]

Nestrojevo delo uredi

Nestroj je napisao skoro osamdeset komedija između 1830-ih i 1850-ih. Sve su obilovale društvenom kritikom i zajedljivom satirom.

Listu Nestrojevih dela možete pogledati na stranici Vikipedije na engleskom jeziku.

Nestroj je ostao pevač celog života, i skoro sve njegove predstave uključuju muziku. Blisko je sarađivao sa relativno malim brojem kompozitora:

  • Adolf Miler stariji, koji je postavio 41 Nestrojev tekst između 1832. i 1847. godine,
  • Mihael Hebenstrajt, koji je postavio 10 dela od 1843. do 1850. godine,
  • Karl Binder, koji je postavio sedam dela od 1851. do 1859. godine,
  • Anton M. Štorh,
  • Franc Rozer,
  • Karl Franc Štencel, i
  • Andreas Skuta.

Većina Nestrojevih dela označena je kao neki oblik farse. Nestroj je producirao brojne parodije, dve opere i dve drame. Pored toga, napisao je četiri kuodlibeta, dve burleske, jednu travestiju i na kraju jednu operetu koristeći muziku Žaka Ofenbaha.

Nestrojeva rana dela izvođena su u Gracu i Bratislavi. Od 1832. do 1846. radio je isključivo u Pozorištu na reci Vin, gde je premijerno izvedeno 45 njegovih drama. Nakon dve predstave u Pozorištu u Leopoldštatu, od 1847. do 1859. godine, prelazi u Karlteatar, gde je izvedeno još 20 Nestrojevih dela.[2]

Nestrojevo nasleđe uredi

 
Statua Nestroja, blizu Nestrojplaca u Beču

Otprilike polovinu Nestrojevih dela oživela su moderna pozorišta nemačkog govornog područja i mnoga Nestrojeva dela su danas sastavni deo repertoara bečkih pozorišta. Međutim, malo njih je ikada prevedeno na engleski jezik.

Trg Nestrojplac u Beču poznat je po stanici na liniji U1 bečkog metroa.

Kada je Rajhsbrike trebalo da bude ponovo izgrađen nakon kolapsa 1976. godine, na tenderu za projekat novog mosta pobedio je konzorcijum pod nazivom Projekt Johan Nestroj. Zvanični naziv novoizgrađenog mosta je Most Johan Nestroj (nem. Johann Nestroy Brücke), ali taj naziv nije zaživeo u narodu.[5]

Jedna od najvažnijih pozorišnih nagrada nemačkog govornog područja je Pozorišna nagrada Nestroj, čija se ceremonija održava u Beču i direktno prenosi na televiziji.[6]

Austrijski ilustrator i slikar Rajnhard Trinkler je adaptirao Nestrojevu dramu Talisman kao istoimeni grafički roman.[7]

Izvori uredi

  1. ^ Russell 1981, str. 36–38
  2. ^ a b Johann Nestroy (na jeziku: nemački), 2022-10-04, Pristupljeno 2022-12-27 
  3. ^ Hunger, Herbert (1999). Das Denken am Leitseil der Sprache : Johann Nestroys geniale wie auch banale Verfremdungen durch Neologismen. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. ISBN 3-7001-2790-1. OCLC 41282864. 
  4. ^ „ANNO, Die Presse, 1890-09-18, Seite 9”. anno.onb.ac.at. Pristupljeno 2022-12-27. 
  5. ^ Online, Wiener Zeitung. „Wien - Als die Brücke in die Donau sackte”. Stadtleben in Wien - Wiener Zeitung Online (na jeziku: nemački). Pristupljeno 2022-12-27. 
  6. ^ „Johann-Nestroy-Theaterpreis”. www.geschichtewiki.wien.gv.at. Pristupljeno 2022-12-27. 
  7. ^ „Der Talisman”. buechereien.wien.gv.at (na jeziku: nemački). Pristupljeno 2022-12-27. 

Literatura uredi

  • Russell, Douglas A. (1981). An Anthology of Austrian Drama. Fairleigh Dickinson University Press. str. 36—38. 
  • Branskomb, Piter (1992), "Nestroj, Johan Nepomuk"
    • (Branscombe, Peter (1992), "Nestroy, Johann Nepomuk" in The New Grove Dictionary of Opera, ed. Stanley Sadie (London) ISBN 0-333-73432-7)
  • Helmut Arens: "Ne dižem se do lovorika"
    • (Helmut Ahrens: Bis zum Lorbeer versteig’ ich mich nicht. Johann Nestroy, sein Leben. Societäts-Verlag, Frankfurt am Main . 1982. ISBN 3-7973-0389-0.)
  • Oto Basil: "Johan Nestroj"
  • Johanes Braun: "Šašavost kod Nestroja"
    • (Johannes Braun: Das Närrische bei Nestroy. Aistesis, Bielefeld . 1998. ISBN 3-89528-215-4.)
  • Fric Brukner/Oto Romel: "Sabrana dela Johana Nestroja"
    • (Fritz Brukner/Otto Rommel: Johann Nestroy, Sämtliche Werke. Historisch-kritische Gesamtausgabe, zehnter Band, Verlag von Anton Schroll & Co., Wien 1927)
  • Kristijan H. Ehalt, Jirgen Hajn, V. Edgar Jejts: "Iza kulisa pre i posle marta: društveni prevrati i pozorišna kultura kod Nestroja"
    • (Christian H. Ehalt, Jürgen Hein, W. Edgar Yates: Hinter den Kulissen von Vor- und Nachmärz: Soziale Umbrüche und Theaterkultur bei Nestroy. Facultas, Wien . 2001. ISBN 3-85114-663-8.)
  • Jirgen Hajn: "Johan Nestroj"
  • Jirgen Hajn: "Nestroj i naslednici - Međunarodni simpozijum o Nestroju 1975-2000: rezultati i perspektive"
    • (Jürgen Hein: Nestroy und die Nachwelt – Internationale Nestroy-Gespräche 1975–2000: Ergebnisse und Perspektiven. Lehner, Wien . 2001. ISBN 3-901749-23-3.)
  • Jirgen Hajn, Klaudija Majer: "Pozorišne priče: Vodič kroz Nestrojeve drame"
    • (Jürgen Hein, Claudia Meyer: Theaterg’schichten: Ein Führer durch Nestroys Stücke. Lehner, Wien . 2001. ISBN 3-901749-21-7.)
  • Herbert Hunger: "Razmišljanje uz žicu jezika. Genijalna i banalna otuđenja Johana Nestroja kroz neologizme"
    • (Herbert Hunger: Das Denken am Leitseil der Sprache. Johann Nestroys geniale wie auch banale Verfremdungen durch Neologismen. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien . 1999. ISBN 3-7001-2790-1.)
  • Mihael Lorenc: "Nepoznato dete Johana Nestroja"
    • (Michael Lorenz: An Unknown Child of Johann Nestroy Wien, 2015)
  • Volfgang Nojber: "Nestroj, Johan Nepomuk"
    • (Wolfgang Neuber: Nestroy, Johann Nepomuk. In: Neue Deutsche Biographie (NDB). Band 19, Duncker & Humblot, Berlin . 1999. ISBN 3-428-00200-8. str. 81–83.)
  • R. Pihl: "Nestroj Johan"
    • (R. Pichl: Nestroy Johann. In: Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950 (ÖBL). Band 7, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien . 1978. ISBN 3-7001-0187-2. str. 73–75.)
  • Marija Piok: "Jezička satira u Nestrojevim vodviljskim aranžmanima"
    • (Maria Piok: Sprachsatire in Nestroys Vaudeville-Bearbeitungen (Germanistische Reihe Band 87), Innsbruck University Press, Innsbruck . 2017. ISBN 978-3-901064-50-0.)
  • Marija Piok: „Od, comédie vaudeville‘ do satirične farse: Nestrojeve adaptacije francuskih tabloidnih komedija"
    • (Maria Piok: „Von der, comédie vaudeville‘ zur satirischen Posse: Nestroys Bearbeitungen von französischen Boulevardkomödien.“ In: Fabrizio Cambi, Fulvio Ferrari (Hrsg.): Deutschsprachige Literatur und Dramatik aus der Sicht der Bearbeitung: Ein hermeneutisch-ästhetischer Überblick. Università degli Studi di Trento, Trient 2011, S. 47–70)
  • Oto Romel: "Nestrojeva dela. Izbor u dva toma"
    • (Otto Rommel: Nestroys Werke. Auswahl in zwei Teilen, Goldene Klassiker-Bibliothek, Deutsches Verlagshaus Bong & Co., Berlin/ Leipzig/ Wien/ Stuttgart 1908)
  • Vendelin Šmit-Dengler: "Nestroj – izlivi sreće"
    • (Wendelin Schmidt-Dengler: Nestroy – Die Launen des Glücks. Deuticke, Wien/ München . 2001. ISBN 3-552-05173-2.)
  • Valter Šibler: "Nestroj. Biografija u 30 scena"
    • (Walter Schübler: Nestroy. Eine Biografie in 30 Szenen. Residenz Verlag, Wien 2001)
  • Hajnrih Švarc: "Johan Nestroj na slici. Ikonografija"
    • (Heinrich Schwarz: Johann Nestroy im Bild. Eine Ikonografie. Deuticke, Wien/ München . 1996. ISBN 3-216-30241-5.)
  • Jozef Zajfert: "Vesela filozofija, filozofiranje sa Johanom Nestrojem, najduhovitijim austrijskim filozofom"
    • (Josef Seifert: Heitere Philosophie, Philosophieren mit Johann Nestroy, dem witzigsten österreichischen Philosophen, Patrimonium-Verlag, Aachen . 2016. ISBN 978-3-86417-052-2.)
  • Fridrih Vala: "Studije o dramskoj tehnici Johana Nestroja (2 toma)"
    • (Friedrich Walla: Untersuchungen zur dramatischen Technik Johann Nestroys (2 Bde.), Wien, Univ., Diss., 1972)
  • V. Edgar Jejts (urednik): "Privatni odnosi u okolnostima vremena - Nestrojev svakodnevni život i njegova dokumentacija"
    • (W. Edgar Yates (Hrsg.): Bei die Zeitverhältnisse noch solche Privatverhältnisse – Nestroys Alltag und dessen Dokumentation. Facultas, Wien . 2001. ISBN 3-85114-653-0.)
  • V. Edgar Jejts (urednik): "Da li su pesnici samo farsa? Johan Nepomuk Nestroj: Pokušaj biografije; na 150. godišnjicu pesnikove smrti"
    • (W. Edgar Yates (Hrsg.): Bin Dichter nur der Posse: Johann Nepomuk Nestroy: Versuch einer Biographie; zum 150. Todestag des Dichters; eine Veröffentlichung der Internationalen Nestroy-Gesellschaft. Lehner, Wien . 2012. ISBN 978-3-901749-97-1.)

Spoljašnje veze uredi


Preuzeto iz „https://sr.wikipedia.org/w/index.php?title=Јохан_Нестрој&oldid=27706284”