Датотека:Ivan Maček Matija.jpg

Veličina ovog prikaza: 368 × 600 piksela. 2 druge rezolucije: 147 × 240 piksela | 392 × 639 piksela.

Originalna datoteka ‎(392 × 639 piksela, veličina datoteke: 169 kB, MIME tip: image/jpeg)

Ovo je datoteka sa Vikimedijine ostave. Informacije sa njene stranice sa opisom prikazane su ispod.
Vikimedijina ostava je skladište slobodno licenciralnih multimedijalnih datoteka. I Vi možete da pomognete.

Opis

English: Ivan Maček - Matija (1908-1993)

Datum

21. jul 1961.

Izvor

This file has been extracted from another file

: Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg

Autor



Opis	slovenački- fotograf
Datum rođenja/smrti		mart 2018.
Period rada	20 century date QS:P,+1950-00-00T00:00:00Z/7
Mesto rada	Maribor
Normativna kontrola	: Q58242454 VIAF: 305483586

Dozvola
(Ponovno korišćenje ove datoteke)

Овај словеначки рад је у јавном власништву јер испуњава један од следећих услова:

а) рад познатог аутора који је умро пре 1. јануара 1945.
б) рад непознатог аутора који је објављен пре 1. јануара 1945.
в) фотографија или рад примењене уметности објављен пре 1. јануара 1970.

Имајте на уму да други радови постају јавно власништво тек после 70 година од смрти аутора или ако је објављен анонимно 70 година од објављивања. У том случај молимо вас користите {{PD-old-70}}.

Deutsch ∙ English ∙ 日本語 ∙ македонски ∙ slovenščina ∙ српски / srpski ∙ +/−

Istorija datoteke

Kliknite na datum/vreme da biste videli tadašnju verziju datoteke.

	Datum/vreme	Minijatura	Dimenzije	Korisnik	Komentar
trenutna	10:24, 13. novembar 2014.		392 × 639 (169 kB)	Ipos	{{Information \|Description ={{en\|1=Ivan Maček - Matija (1908-1993)}} \|Source ={{ExtractedFrom\|Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg}} \|Author ={{creator:Jože Gal}} \|Date =1961-07-21 \|Per...

Upotreba datoteke

Sledeća stranica koristi ovu datoteku:

Иван Мачек

Globalna upotreba datoteke

Drugi vikiji koji koriste ovu datoteku:

Upotreba na en.wikipedia.org
- President of Slovenia
- List of speakers of the National Assembly of Slovenia
Upotreba na it.wikipedia.org
- Ivan Maček
Upotreba na ja.wikipedia.org
- スロベニアの大統領
Upotreba na ru.wikipedia.org
- Президент Словении
Upotreba na sk.wikipedia.org
- Maček (priezvisko)

Metapodaci

Ova datoteka sadrži dodatne podatke, koji verovatno dolaze od digitalnog fotoaparata ili skenera korišćenog za digitalizaciju.

Ako je prvobitno stanje datoteke promenjeno, moguće je da neki detalji ne opisuju izmenjenu datoteku u potpunosti.

Autor	Večer arhiv
Kratak naslov	21. julij 1961, Ljubljana: Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva se je začela ob 20.30 z zvoki fanfar. Takoj zatem je tri tisoč pevcev in članov orkestra pod taktirko profesorja Radovana Gobca izvedlo Internacionalo in dve borbeni pesmi. Veliko zborovanje v Ljubljani je otvoril sekretar okrajnega komiteja ZK Ljubljana Franc Popit, ki je najprej pozdravil prvega komandanta partizanskih enot Slovenije Franca Leskoška in prvega komisarja glavnega štaba Miho Marinka, zatem pa še predsednika republiškega izvršnega sveta Borisa Kraigherja, organizacijskega sekretarja komiteja ZK Slovenije Ivana Mačka, predsednico glavnega odbora SZDL Slovenije Vido Tomšičevo, delegacije iz drugih ljudskih republik in predstavnike slovenskih manjšin v Italiji in na Koroškem. Toplo pozdravljen od številnih udeležencev proslave je nato spregovoril prvi komandant partizanskih enot Slovenije Franc Leskošek. Pred začetkom govora Franca Leskoška je prispel iz Šibenika tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, ki so ga udeleženci proslave navdušeno pozdravili. Praznično razpoložena Ljubljana je na večer pred dnevom vstaje slovenskega naroda doživela dogodek, ki mu ni primerana naših tleh. Vsepovsod so vihrale zastave, borbene, z neuklonljivim duhom, glavo in ponosom prežete pesmi so osvojile ulice in trge, kjer so reke ljudi zaustavile ves motorni promet in ga potisnile v obrobne predele mesta. Železniška postaja je grozila, da se bo vsak čas razletela od navalamnožic, ki so se sicer neprenehoma razlivale po trgu Osvobodilne fronte in naprej, vendar so vlaki vsako minuto znova pripeljali nove tisoče veselo razpoloženih obrazov. Če bi še kolone avtomobilov, ki so ta dan prišle po vseh glavnih prometnih žilah, navalile v središče mesta, bi promet obstal in nihče več ne bi mogel razvozlati orjaškega vozla vozil in teles. Avtomobilske kolone so se ustavljale na parkirnih prostorih v predmestjih. Samo preko Trojan so tam privozile kolone iz Štajerske in Koroške, tako dolge, da bi v strnjeni vrsti zavzele 120 km ceste. Pešci so se s pločnikov zlili na široke ceste, kjer običajno brez konkurence gospodarijo motorna vozila. Ure in ure so se strnjene reke ljudi valile po Titovi, Cankarjevi, Prešernovi, Celovški in drugih cestah proti osrednjemu slavnostnemu prostoru v Tivolskem parku. Ure in ure nihče ni vedel, kje je začetek in kje je konec tega mogočega gibanja. Prišla je noč, toda ta dan je bila brez moči. Orjaški reflektorji so jo skoraj spremenili v dan. Prostrana travnata poljana v parku Tivoli ni bila več tiho sprehajališče s cvetjem med travo in obraslimi drevesi. Bila je samo še petje, ploskanje in morje nemirnih človeških glasov. Tu je prostora za 150 tisoč, za 200 tisoč ljudi v skrajnem primeru, so govorili izvedenci. Toda travnata arena je bila že polna do zadnjih kotov pod pobočji Rožnika, ko ulice v mestu niso bile nič manj prazne in bučne kakor prej. Reke ljudi so se še kar naprej valile proti slavnostnemu prostoru in, ko niso mogle več naprej, so se ustavljale na vsaki pedi zemlje, kjer je bilo le prostora za nekaj stopa. 150 tisoč? Toliko smo računali. 200 tisoč? Smešno! 250 tisoč? Morda, toda... če rečemo, da se je množične slavnosti v Ljubljani udeležilo 300 tisočSlovencev, smo skromni. Prve vrste pred tribuno so si vzeli ljudje. 45 mladinskih delovnih brigad je s pesmijo čakalo na začetek slavja. Med njimi so bili prav tako brigadirji, toda tisti iz krvavih dni, ko sta bila življenje in ponos edino bogastvo, ki nam je še ostalo. Zidanškova, Šercerjeva, Tomšičeva, Cankarjeva, Prešernova... Zastave so spet zavihrale nad glavami neuklonljivih ljudi. Brigadirji od nekdaj in brigadirji od zdaj so bili skupaj. Fanfare. S polkrožne tribune je iz tisoč grl zaorila internacionala in z njo delavski pozdrav in zastava partije.Živel Luka! se je iztisnilo iz grla od let upognjenega starčka, ki je skupaj z deset tisoči drugih pomahal z roko v pozdrav, ko je prvi komandant NOV in PO Slovenije Franc Leskošek - Luka prišel na govorniški oder in začel: Tovariši
Naziv slike	21. julij 1961, Ljubljana: Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva se je začela ob 20.30 z zvoki fanfar. Takoj zatem je tri tisoč pevcev in članov orkestra pod taktirko profesorja Radovana Gobca izvedlo Internacionalo in dve borbeni pesmi. Veliko zborovanje v Ljubljani je otvoril sekretar okrajnega komiteja ZK Ljubljana Franc Popit, ki je najprej pozdravil prvega komandanta partizanskih enot Slovenije Franca Leskoška in prvega komisarja glavnega štaba Miho Marinka, zatem pa še predsednika republiškega izvršnega sveta Borisa Kraigherja, organizacijskega sekretarja komiteja ZK Slovenije Ivana Mačka, predsednico glavnega odbora SZDL Slovenije Vido Tomšičevo, delegacije iz drugih ljudskih republik in predstavnike slovenskih manjšin v Italiji in na Koroškem. Toplo pozdravljen od številnih udeležencev proslave je nato spregovoril prvi komandant partizanskih enot Slovenije Franc Leskošek. Pred začetkom govora Franca Leskoška je prispel iz Šibenika tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, ki so ga udeleženci proslave navdušeno pozdravili. Praznično razpoložena Ljubljana je na večer pred dnevom vstaje slovenskega naroda doživela dogodek, ki mu ni primerana naših tleh. Vsepovsod so vihrale zastave, borbene, z neuklonljivim duhom, glavo in ponosom prežete pesmi so osvojile ulice in trge, kjer so reke ljudi zaustavile ves motorni promet in ga potisnile v obrobne predele mesta. Železniška postaja je grozila, da se bo vsak čas razletela od navalamnožic, ki so se sicer neprenehoma razlivale po trgu Osvobodilne fronte in naprej, vendar so vlaki vsako minuto znova pripeljali nove tisoče veselo razpoloženih obrazov. Če bi še kolone avtomobilov, ki so ta dan prišle po vseh glavnih prometnih žilah, navalile v središče mesta, bi promet obstal in nihče več ne bi mogel razvozlati orjaškega vozla vozil in teles. Avtomobilske kolone so se ustavljale na parkirnih prostorih v predmestjih. Samo preko Trojan so tam privozile kolone iz Štajerske in Koroške, tako dolge, da bi v strnjeni vrsti zavzele 120 km ceste. Pešci so se s pločnikov zlili na široke ceste, kjer običajno brez konkurence gospodarijo motorna vozila. Ure in ure so se strnjene reke ljudi valile po Titovi, Cankarjevi, Prešernovi, Celovški in drugih cestah proti osrednjemu slavnostnemu prostoru v Tivolskem parku. Ure in ure nihče ni vedel, kje je začetek in kje je konec tega mogočega gibanja. Prišla je noč, toda ta dan je bila brez moči. Orjaški reflektorji so jo skoraj spremenili v dan. Prostrana travnata poljana v parku Tivoli ni bila več tiho sprehajališče s cvetjem med travo in obraslimi drevesi. Bila je samo še petje, ploskanje in morje nemirnih človeških glasov. Tu je prostora za 150 tisoč, za 200 tisoč ljudi v skrajnem primeru, so govorili izvedenci. Toda travnata arena je bila že polna do zadnjih kotov pod pobočji Rožnika, ko ulice v mestu niso bile nič manj prazne in bučne kakor prej. Reke ljudi so se še kar naprej valile proti slavnostnemu prostoru in, ko niso mogle več naprej, so se ustavljale na vsaki pedi zemlje, kjer je bilo le prostora za nekaj stopa. 150 tisoč? Toliko smo računali. 200 tisoč? Smešno! 250 tisoč? Morda, toda... če rečemo, da se je množične slavnosti v Ljubljani udeležilo 300 tisočSlovencev, smo skromni. Prve vrste pred tribuno so si vzeli ljudje. 45 mladinskih delovnih brigad je s pesmijo čakalo na začetek slavja. Med njimi so bili prav tako brigadirji, toda tisti iz krvavih dni, ko sta bila življenje in ponos edino bogastvo, ki nam je še ostalo. Zidanškova, Šercerjeva, Tomšičeva, Cankarjeva, Prešernova... Zastave so spet zavihrale nad glavami neuklonljivih ljudi. Brigadirji od nekdaj in brigadirji od zdaj so bili skupaj. Fanfare. S polkrožne tribune je iz tisoč grl zaorila internacionala in z njo delavski pozdrav in zastava partije.Živel Luka! se je iztisnilo iz grla od let upognjenega starčka, ki je skupaj z deset tisoči drugih pomahal z roko v pozdrav, ko je prvi komandant NOV in PO Slovenije Franc Leskošek - Luka prišel na govorniški oder in začel: Tovariši
Orijentacija	Normalno
Korišćeni softver	Adobe Photoshop 7.0
Datum i vreme poslednje promene datoteke	18:41, 20. maj 2005.
Prostor boje	Deštelovano

Датотека:Ivan Maček Matija.jpg

Natpisi

Stavke prikazane u ovoj datoteci

prikazuje

Ivan Maček

nastanak

21. jul 1961

Istorija datoteke

Upotreba datoteke

Globalna upotreba datoteke

Metapodaci