Добротољубље
Dobrotoljublje (grč. φιλοκαλειν) je zbornik duhovnih pouka pravoslavnih monaha iz perioda IV—XV veka.
| Dobrotoljublje | |
|---|---|
 Dobrotoljublje - rusko izdanje iz 1905. | |
| Nastanak i sadržaj |
Većina tekstova govori o iskustvu isihazma. Zbornik je sastavio Nikodim Svetogorac i Makarije iz Korinta je prvi opublikovao zbornik na grčkom jeziku 1782. godine.
Na staroslovenski jezik pereveo ga je Pajsije Veličkovski, 1793. godine. Prevod na ruski jezik uradio je Teofan Zatvornik.
Dobrotoljublje ima pet tomova, a kao autori pouka pojavljuju se pravoslavni monasi i svetitelji:
- Sveti Antonije Veliki
- Sveti Makarije Veliki
- Prepodobni Isaija Otšelnik
- Sveti Marko Podvižnik
- Ava Evagrije
- Prepodobni Teodor Studit
- Sveti Jovan Kasijan
- Prepodobni Isihije
- Prepodobni Nil Sinajski
- Sveti Jefrem Sirin
- Sveti Jovan Lestvičnik
- Sveti prepodobni oci Varsanufije i Jovan
- Prepodobni Ava Dorotej
- Sveti Isak Sirin
- Sveti Simeon Novi Bogoslov
- Prepodobni Nikita Stifat
- Teolipt, mitropolit Filadelfijski
- Sveti Grigorije Sinait
- Nikifor Ujedinenik
- Sveti Grigorije Palama
- Kalist I Carigradski patrijarh i podvižnik Ignatije Ksantopuli
- Blaženi Simeon Solunski
- Prepodobni Petar Damaskin
- Sveti Kalist Katafigiot
- Blaženi Dijadoh Fotijski
- Prepodobni Jovan Karpatski
- Blaženi Ava Zosima (Palestinski)
- Sveti Maksim Ispovednik
- Blaženi Ava Talasije
- Sveti Teodor, episkop Edesski
- Prepodobni Teodor
- Prepodobni Ava Filimon
- Prepodobni Teognost
- Prepodobni Filotej Sinajski
- Ilija presviter i Ekdik
